Ljubljana, (MOREL)- Srčno-žilne bolezni v Evropski uniji prizadenejo približno 60 milijonov ljudi. Njihovo skupno finančno breme je ocenjeno na 282 milijard evrov letno, hkrati predstavljajo tretjino vseh smrti. V Sloveniji to pomeni več kot 7.200 smrti na leto. Ljubljana ta teden med 23. in 25. aprilom 2026 gosti okoli 1.400 kardiologov iz Evrope in drugih delov sveta na kongresu Evropskega kardiološkega združenja z naslovom »Preventivna kardiologija 2026«. Kot je povedala Ana Abreu, predsednica Evropskega združenja za preventivno kardiologijo, so osrednje teme kongresa najnovejša znanstvena spoznanja, inovacije in umetna inteligenca ter sodobne strategije na področju preventivne kardiologije s poudarkom na zmanjševanju bremena srčnožilnih bolezni.   »Imamo veliko smernic za preprečevanje srčno žilnih bolezni, ki govorijo o tem, kako ukrepati, da bi zmanjšali pojavnost kardiovaskularnih bolezni in s tem breme bolezni. Velik izziv pa je implementacija teh aktivnosti v prakso. To kar je potrebno narediti je tako preventiva na ravni populacije kot tudi na ravni konkretnega posameznika,« je poudarila  Ana Abreu. Dodala je, da je potrebno strategije prilagoditi glede na življenjski cikel ljudi in pri tem imeti multidisciplinarni pristop ter zelo dobro strukturiran načrt. Vključiti je potrebno tudi državo in politike. Predvsem pa je z preventivnimi aktivnostmi potrebno začeti v zgodnji življenjski dobi, je poudarila.   Ena pomembnih tem kongresa je Načrt Evropske unije za srčno-žilno zdravje »Safe Hearts«, ki je bil na ravni EU oblikovan decembra lani. »Gre za zgodovinski preobrat, prvič v zgodovini se EU z akcijskim načrtom osredotoča na bolezni, ki povzročijo največ smrti. Odločevalcem smo v preteklosti lahko predstavili naša strokovna stališča. In načrt, kot je napisan, se res osredotoča na to, kar kardiovaskularni pacient in populacija kot taka potrebujejo. Poudarek je na izobraževanju prebivalcev na ključnih področjih, kot je zdrava prehrana in zmanjševanje debelosti. Prav tako si prizadeva za prepoved nikotina, da bi se zmanjšali vplivi na zdravje, ki ju povzročata kajenje in uporaba drugih naprav z nikotinom. Vključuje pomen ozaveščanja o cepljenju, s čemer se preprečujejo gripa in druge bolezni, ki poslabšajo srčno-žilne bolezni. Prav tako načrt predvideva uvajanje preventivnih pregledov za srčno-žilne bolezni. Glavni cilj načrta pa je je zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni za 35 odstotkov do leta 2035,« je pojasnil Thomas Lüscher, predsednik Evropskega kardiološkega združenja (ESC), iz Royal Brompton & Harefield Hospitals, King’s College and Imperial College London. Pomemben strokovni dogodek, ki ga letos gosti Slovenija (in je tretji tak kongres v Sloveniji v zadnjih 10 letih), predstavlja veliko priznanje slovenski kardiološki stroki, ki jo kot predsednik Združenja kardiologov Slovenije vodi Zlatko Fras sicer tudi strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana.  Kot je pojasnil Zlatko Fras, predsednik Združenja kardiologov Slovenije in strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana je Slovenija prezgodnjo umrljivost zaradi srčno-žilne bolezni v zadnjih 20 letih zmanjšala za skoraj 50 odstotkov in je na področju preventive in zdravljenja srčno-žilnih boleznih v mednarodnem merilu zelo uspešna.  V Sloveniji imamo nacionalni program primarne preventive kardiovaskularnih bolezni, ki je predstavljal premik v razmišljanju na državni ravni od kurative k preventivi. Program se je začel leta 2002 in ga je Slovenija v zdravstveni sistem vgradila kot univerzalno pravico. Ukrepanje je usmerjeno v iskanje dejavnikov tveganja in obravnavo ogroženosti pri vsakem odraslem, kar izvajajo družinski zdravniki, ki nato paciente sistematično napotujejo na specialistično raven. Tako Slovenija v tem delu že ima uvedeno to, kar evropski načrt šele uvaja.  »Na tem področju je Slovenija ena najbolj naprednih držav. V okviru tega programa imamo po Sloveniji tudi t. i. centre za krepitev zdravja. Ti se osredotočajo v glavnem na prilagoditve življenjskega sloga oz. zdrave izbire življenjskega sloga. In v te programe je bilo vključenih preko milijon ljudi v Sloveniji,« je povedal Zlatko Fras.   Tako od leta 2009 smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni ni več na prvem mestu, ampak je največji del smrti posledica rakov.   »Še vedno pa v Slovenji zaradi posledic srčno-žilnih bolezni vsak dan umre 20 ljudi (kar je več kot 7.200 na leto), okoli 100 jih je na novo sprejetih v bolnišnico (kar je preko 36 tisoč na leto) in kar 2.000 jih zaradi srčno-žilnih bolezni dnevno izostane iz dela. To pomeni, da imamo kljub temu še vedno veliko breme teh bolezni,« je povedal prof. dr. Borut Jug, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni, Interna klinika  UKC Ljubljana. Kot je izpostavil Borut Jug, so pri ženskah srčno-žilne bolezni še vedno vodilni razlog umrljivosti. V letu 2024 je kar 42 odstotkov žensk umrlo zaradi srčno-žilnih bolezni, med moškimi pa je bil ta delež 30-odstoten.     »V Sloveniji teče veliko programov, od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja v ambulantah družinske medicine do ukrepov varovalnega življenjskega sloga v centrih za krepitev zdravja. Zelo pomembna je tudi kardiovaskularna oskrba, ki je odlična tudi v primerjavi z evropskimi državami. Imamo pa še vedno velike razlike po regijah, znotraj regij in razlike med spoloma. To kaže na potencial, da lahko naredimo še korake naprej, s tem da ukrepe poenotimo za vso državo, da bo oskrba v vseh slovenskih regijah praktično enaka. To bi lahko dosegli s pomočjo nacionalnega programa, ki je v pripravi in je trenutno v fazi, da smo mnistrstvu za zdravje, ki ga pripravlja, oddali strokovna izhodišča za vsebino in strukturo državnega programa za srčno- žilno zdravje,« je pojasnl  Borut Jug,. Kot dodaja, strokovna izhodišča, ki so jih pripravili, sledijo usmeritvam evropskega načrta. Zajeta je tako  epidemiološka situacija kot ekonomsko breme kardiovaskularnih bolezni, ki jih posredno in neposredno prinašajo bolezni srca in ožilja. To breme je ocenjeno na med 780 milijoni in milijardo evrov na leto oz. 2 odstotki BDP.   »Strokovna izhodišča imajo dve ključni usmeritvi, eno je preventiva, s katero lahko pojasnimo 50 odstotkov zmanjšanja umrljivosti zdaj in tudi za naprej. Drug pomemben element pa je zgodnje odkrivanje in klinična oskrba, ki vključuje tako dostopnost pa tudi usklajenost vseh načinov obvladovanja bolezni srca in ožilja, rehabilitacijo, dolgotrajno sledenje t. i. sekundarno preventivo, to je, ko je bolezen že prepoznana. Poseben poudarek je na boleznih, ki so povezane s staranjem prebivalstva, poleg infarktov in možganskih kapi, ki so odraz aterosklerotične žilne bolezni, imamo tudi obrabe zaklopk, določene motnje srčnega ritma in srčno popuščanje, ki prihajajo v ospredje z vidika bolezni srca in ožilja. Predvsem je poudarek na enaki dostopnosti, usklajenem pristopu vseh aktivnosti na ravni države, regije, občin in digitalizaciji ter uporabi inovativnih tehnologij,« je pojasnil Borut Jug.  Fras je dodal, da je zelo pomembno tudi to, da se Slovenija priključuje evropskemu registru bolezni srca. »Za Slovenijo bo nosilec registra Univerzitetni klinični center Ljubljana. Ko imaš vse paciente vključene v register in jih lahko analiziraš po različnih vidikih, lahko svojo prakso ne samo primerjaš z drugimi, ampak tudi izboljšuješ, kar je izjemno pomembno,« je še poudaril Fras.  To je sporočila Andreja Basle. (konec)