Ljubljana, 7. marec 2012 (MOREL)- Od jutri do sobote bo v Grand Hotelu Union potekal dvanajsti ljubljanski mednarodni simpozij iz intenzivne in neonatalne intenzivne terapije Lipnic 2012. Letošnji ljubljanski mednarodni simpozij iz pediatrične in neonatalne intenzivne terapije, ki ga v angleški okrajšavi imenujemo LIPNIC (Ljubljana International Paediatric and Neonatal Intensive Care) prinaša izbor strokovnih tem, ki jih bodo podrobno obdelali z najbolj prominentnimi gosti iz tujine z namenom, da bi pomagali tudi posodobiti domačo doktrino obravnave tovrstnih bolnikov. Kot je znano, intenzivna terapija pomeni podporno zdravljenje organizma, v tem primeru gre za organizem otroka, ki so mu odpovedali eden ali več organov in brez intenzivne terapije ne bi mogel preživeti. V Sloveniji so tri pediatrične intenzivne terapije. Prva, ki ima najdaljšo tradicijo in je tudi največja, se nahaja v sklopu Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana in se nahaja v isti stavbi skupaj s Pediatrično kliniko na Bohoričevi 20. Druga intenzivna terapija, ki je namenjena pravzaprav samo za novorojenčke, je intenzivna terapija v ljubljanski porodnišnici (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ta tretja enota pa je v Mariboru v sklopu Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Klinični oddelek je prvi v Evropi organiziral tovrsten simpozij leta 1981 in le-ta je kasneje bil preimenovan v 1. evropski kongres iz pediatrične intenzivne terapije. Tokrat je to že 12. simpozij in njegova ciljna publika so vse intenzivne terapije s katerimi že dolga leta sodelujemo, zlasti so to iz področja jugovzhodne Evrope in okolice Slovenije. Enteralno in parenteralno hranjenje v Enoti za intenzivno terapijo je izjemno zahtevno. Istočasno je tudi predmet vedno novih dognanj in sprememb na tem področju. Naš klinični oddelek je odgovoren za celo Slovenijo za vodenje otrok s sindromom kratkega črevesja, to je takšnih otrok, ki so odvisni, da prejemajo hrano v žilo. Teh otrok je v Sloveniji 7. Vsi se kontrolirajo in zdravijo pri nas. Zato bo prav gotovo poudarek na tem simpoziju, na tej problematiki in povabljene imamo najbolj prominentne goste iz tega področja: Koen Joosten iz Rotterdama na Nizozemskem (vodilni pediatrični nutricionist), ki bo govoril o slabi prehranjenosti, Olivier Goulet, ki je evropska avtoriteta na področju parenteralnega hranjenja, to se pravi hranjenja v žilo pri otrocih in mladostnikih (prihaja iz Pariza in je vodja največjega tovrstnega centra) in Tom Jaksic, kirurg iz Bostona, ZDA, ki bo govoril o kirurškem zdravljenju teh otrok ter povedal, če so kakšne možnosti, da se kirurško podaljša črevo tem otrokom s sindromom kratkega črevesja. On pa je istočasno tudi vodja društva teh bolnikov in je dobro seznanjen z vsakdanjimi težavami, s katerimi se ti bolniki srečujejo v vsakdanjem življenju. Med temami, ki bodo prevladovale na tem simpoziju, je še obravnava zdravljenja s tekočinam: koloidi, krvjo in s krvnimi produkti oziroma umetno krvjo, kar je pravzaprav v svetu in tudi pri nas šele v povojih. Na tem področju prihajata dve avtoriteti Jerry Zimmerman iz Seattle-a, ZDA (predsednik ameriškega intenzivističnega združenja), ki bo govoril prav o krvnih produktih v pediatrični intenzivni terapiji in pa indikacijah za njihovo uporabo. Drugi je Simon Nadel iz Londona, VB, ki bo govoril kako so se uporablja tekočine v šokovnih stanjih: Na tem področju prihaja do nekaterih doktrinarnih sprememb, ki bodo imele vpliv tudi na medicinsko oskrbo na terenu. Simon Nadel bo imel tudi vabljeno memorialno predavanje v četrtek zvečer o vplivu genetike na razvoj sepse. Sepsa kot vemo je zastrupitev krvi, ko bakterija ali druga klica pride v kri in zastrupi celotno telo. Nekateri organizmi so genetsko bolj nagnjeni, da pride do tega razvoja sepse, kot drugi. Tretji vsebinski sklop se nanaša na varnost bolnika, kjer bo zopet govoril Jerry Zimmerman iz ZDA o teh pristopih in pokazali bomo seveda tudi naše rezultate na tem področju. Satelitski simpozij pa bo govoril o t. im. Improving Patient Safety with Medical Device Integration, nov izraz, ki še ni dobil obče sprejemljivega slovenskega prevoda, govori pa o temu, kako izboljšamo varnost bolnikov z integracijo podatkov iz medicinskih aparatur, predpisovanja terapije, beleženja kliničnega stanja in vseh protokolov. Strokovnjak Joachim Steinwender prihaja iz Salzburga v Avstriji in bo povedal, kako je ta integracija medicinskih podatkov speljana, da so ti podatki jasni, da jih ni preveč, da so pravzaprav prijazni za osebje, za zdravnike in medicinske sestre, ki so pri otrocih, hkrati pa seveda morajo biti taki, da izredno povečajo varnost, vsaj kar se tiče odmerkov zdravil, aplikacij teh zdravil in ostale terapije. Paralelno teče tudi sestrski program, ki je zelo koncizno koncipiran, kjer bodo medicinske sestre iz Slovenije in sosednih držav z gostjo Gerri Sefton Velike Britanije, obravnavale kako v vsakdanje klinično delo vključiti protokolr zdravljenja na čim boljši način, govorilo pa se bo tudi o t. im. PEWS-u (Paediatric Early Warning Signs), to se pravi o sistemu beleženja in alarmiranja medicinske ekipe na podlagi opazovanja tistih kliničnih znakov, ki pravzaprav napovedujejo, da se otroku lahko stanje poslabša in lahko vodijo celo v odpoved kakšnega organa ter so pravzaprav nekakšna opozorila, da bomo začeli pravočasno ukrepati. To je namreč sodobni koncept dežurnih ekip v bolnišnicah, ki bo verjetno prišel tudi k nam. To so sporočili iz Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana. (konec)