Ljubljana, 16. januar 2013 (MOREL) – Štirinajst presaditev src na milijon prebivalcev pomeni sam vrh v Evropi in svetu glede presaditev srca. Slovenski program presaditev organov je uspešen, a število transplantacij je še vedno manjše kot v zahodnih državah. Število umrlih darovalcev pri nas je z vsakim letom večje, zelo majhno pa je število bolnikov na čakalnih listah za presaditev ledvic in deloma tudi jeter. Za uspeh presaditve je poleg brezhibne organizacije in njenega tehničnega poteka ključnega pomena izbira in priprava prejemnika, izbira darovalca oz. organa, vodenje preventive in zdravljenja zavrnitvenih reakcij in okužb po presaditvi, kar izvajajo posebej usmerjene ekipe strokovnjakov UKC Ljubljana. Vsaka transplantacija predstavlja izjemno zapleten proces in poseg, ki zahteva visoko usposobljeno ekipo, sestavljeno iz predstavnikov različnih strok: Tudi po transplantaciji bolnika vodi interdisciplinarna medicinska ekipa. Prve dni po operaciji bolnik preživi v enoti intenzivne terapije. V Sloveniji je sicer sistem transplantacijske dejavnosti urejen tako, da ne prihaja do manipulacij ali zlorab. Ureditev, ki jo Slovenija intenzivno razvija od leta 2000 dalje na osnovah do leta 2000, je usmerjena v preglednost in omogoča sledljivost v dejavnosti. »Prav s pomočjo delovanja Slovenija transplanta so med seboj povezane vse službe, stroke in dejavnosti; podatki pa se zbirajo v informacijskem programu Slovenijatransplanta. Tudi v tej dejavnosti se lahko pojavijo zlorabe na različnih nivojih in odgovornost za preprečitev in transparentno delovanje je na strani države oz. ustreznih strokovnih enotah,« je dejala Danica Avsec, direktorica Zavoda Slovenija transplant. Po zadnji EU direktivi mora imeti namreč vsaka država pooblaščeno institucijo, ki skrbi za ureditev, in upošteva etične principe in zakonska določila. Transplantacijska medicina sloni na osnovnem visoko humanem izhodišču, to je, da smo ljudje pripravljeni pomagati sočloveku v stiski tudi z darovanjem svojega lastnega telesa. Največkrat je to možno šele po smrti, ampak ledvica, del jeter in nekatera tkiva lahko darujemo tudi za časa življenja. »Altruizem je osnovni princip, ki kot steber drži celotno dejavnost po koncu in če se ga dotikamo, smo nevarno zamajali razvoj dejavnosti. V celotni verigi nalog moramo upoštevati osnovno izhodišče altruizma, pri čemer ustvarjanje profita v to sfero ne sodi,« je dodala Avseceva. Slovenija se zaveda pomena transparentnosti, zato smo vzor tudi drugim državam v Europi in Eurotransplantu tako po urejenosti kot tudi po rezultatith na področju pridobivanja organov od umrlih darovalcev. Glede čakalnih vrst ne prihaja do zlorab; naše čakalne vrste so celo med najkrajšimi v Eurotransplantu. Leto 2012 je bilo za delo Slovenija transplanta doslej najuspešnejše. Pridobili smo 23,5 umrlih darovalcev na milijon in pridobili 170 organov za presaditve , s čimer se uvrščamo med deset najbolj uspešnih držav v Evropi. »Žal pa je število odklonitev ponovno višje (skoraj tretjina), zaradi česar smo zaskrbljeni,« je dejala Danica Avsec. (konec)